LJUBEZEN IN KAVA

Informacije

      To ni bil velik ritual.
Bil je majhen.
Okrogli.
Leseno.

Vsako jutro, preden je sploh spregovoril, je postavil podstavek na svoje mesto. Vedno ista gesta. Skodelico je počivala na vrhu in se smehljala, ko je zagledala risbo: odtis stopala, skrito srce, kot da bi nekdo želel pustiti zapis, da ljubezen tudi pusti pečat.

Skupaj sta zajtrkovala več let.
Vroča kava v njegovih rokah, miza še vedno tiha in tista preprosta navada, ki se nikoli ni prekinila. Včasih sta govorila o vsem. Včasih nič. A kava je bila vedno tam. In podstavek tudi, ki drži skodelico... in, ne da bi se tega zavedala, spomine.

Zanj je imela ta kava poseben pomen.
Ni bilo pomembno, kdo ga je pripravil ali kako je pena nastala. Takoj ko se je skodelica dotaknila lesa, sem pomislil nanjo. Ker ga je ta vonj spominjal na njuna skupna jutra, njun počasen smeh, mir, ko veš, da te nekdo čaka na drugi strani mize.

Rekel je, da ljubezen ni vedno izrečena.
Včasih je nežno podprta.
Kot skodelica na podstavku.
Kot dva odtisa stopal, ki se vsako jutro srečata na istem mestu.

In tako je bila ljubezen brez velikih obljub posneta.
Iz lesa.
V kavarni.
In v njih.